Rotary klub Idrija

Obisk Roka Koželja

Idrijski Rotary klub je v sredo, 21. julija, na rednem srečanju na Kendovem dvorcu na vabilo predsednika obiskal častni gost, mednarodni politolog Rok Koželj, idrijski rojak, ki je trenutno poklicno zaposlen na sedežu EU v Bruslju, kjer je odgovoren za odnose z državami Zahodne Afrike ter za evropsko mladino, svojčas pa je vodil na oglede EU parlamenta slovenske, italijanske in mednarodne skupine obiskovalcev. Izjemno zanimiv in pronicljiv sogovornik je prisotne rotarijce iz prve roke seznanil s posebnostmi strateških prijemov, v okviru kateri Evropska unija razvija stike in različne poti (politične, gospodarske in kulturne) s črno celino ter si po svojih močeh prizadeva, da Afričani ne bi bili prisiljeni s svojo revščino ter migracijami obremenjevati evropskih narodov, temveč bi lahko ustvarjali življenjsko srečo na svoji celini, za kar obstajajo realni pogoji v okviru številnih naravnih bogastev in človeških potencialov, zelo bogata in  razvita pa je tudi njihova umetnost, ki vodi k humani izvirni kulturi. Nakazali so se tudi zametki možnega sodelovanja med idrijskim rotarijskim podmladkom (interactom) ter afriškimi mladinskimi iniciativami v okviru EU, če bodo za to zagotovljeni zdravstveni in drugi nujni pogoji.

Rok Koželj-1 21-7-2021Rok Koželj-4 21-7-2021

Upravni odbor kluba za rotarijsko leto 2021/2022

V sredo, 27.1.2021, so člani Rotary kluba Idrija na volilni skupščini izvolili upravni odbor za rotarijsko leto 2021/2022 v naslednji sestavi:

Milan Koželj - predsednik kluba

Veljko Janjić - podpredsednik in prihodnji predsednik

Matej Obid - bivši predsednik

Miro Božič - tajnik

Lojze Rejc - zakladnik

Darko Rebec - klubski mojster

Iztok Seljak - strateški razvoj in PR

Sedanji UO in vsi člani čestitamo novoizvoljenemu upravnemu odboru in mu v prihajajočem rotarijskem letu želimo veliko uspehov!

Salamiada 2021

V sredo, 30. junija 2021, sta se predstavnika idrijskih rotarijcev Matej Obid in Milan Koželj mudila na 19. tradicionalnem rotarijskem dobrodelnem srečanju "salamijada" na Zemonu v Ajdovščini. Okrog deset slovenskih klubov, katerih predstavniki so se prireditve udeležili, je prispevalo nad 40 doma izdelanih salam, ki so jih organizatorji nato ustvarjalno dobrodelno (vstopnina, tekmovanje, licitacija, srečelov ...) plasirali ob prijetnem kulturnem druženju v izjemnem ambientu starodavnih fresk. Čeprav ob tem ne gre za strokovno kulinarično evalvacijo doniranih izdelkov, nas je na prireditvi prijazno pozdravil tudi lastnik domačega lokala, rekorder Michelinovih zvezdic, Tomaž Kavčič. Ajdovski kolegi so prireditev izkoristili tudi za svečni sprejem treh novih članov. Letošnji dobrodelni izkupiček pa gre Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana.

20210630 190619

 Na sliki z leve proti desni: Loredana Matkovič, predsednica RC Koper, Milan Koželj, predsednik RC Idrija, in Bojana Škabar, v.d. ravnateljice Osnovne šole Sežana

Zgodovina Idrije

Če govorimo o Idriji, ne moremo mimo rudnika živega srebra. Idrija danes najverjetneje sploh ne bi obstajala, če konec 15. stoletja na tem območju ne bi odkrili zelo bogatega nahajališča živosrebrne rude. Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je živo srebro. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta 1500 postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, sv. Ahac, ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma15221533 je bil zgrajen grad Gewerkenegg, ki je služil kot rudniški grad za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra.

Rudnik živega srebra se je celotno 16. stoletje postopoma razvijal, vendar zaradi sporov med družbami privatnih podjetnikov ni prišlo do večjega razvoja in vlaganj. Leta 1575 je idrijski rudnik prišel neposredno pod upravo habsburškega dvora, kar je privedlo do razširitve in modernizacije samega podjetja. V 17. stoletju je Idrija prerasla v trg, a šele razsvetljensko 18. stoletje ji je prineslo pravi vzpon. Rudnik se je širil in posodabljal, letno so pridobili med 600 in 700 ton živega srebra, zaposloval pa je 1350 delavcev. Z denarjem od idrijskega rudnika se je pokrilo 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Tržno naselje je dobilo mestne pravice in se do konca stoletja razvilo v drugo največje mesto dežele Kranjske, takoj za Ljubljano. Idrija je pričela dobivati bolj urbano podobo, v tem času je bilo zgrajeno novo žitno skladišče tergledališče, organizirane so bile tako strokovne kot ljudske šole ter nujno potrebna zdravstvena služba.

Ob koncu 18. stoletja je v Idriji prebivalo že okoli 3600 ljudi. V 19. stoletju in vse do 1. svetovne vojne je bil rudnik med najuspešnejšimi državnimi podjetji. V času 1. svetovne vojne ter med italijansko okupacijo (1918 - 1943) pa je rudnik začel stagnirati, še slabši časi so se mu pisali med nemško okupacijo (1943 - 1945). Po vojni so pri rudniku stekla obnovitvena dela, v 50. letih pa so izvedli še zadnjo modernizacijo obratov in naprav. V 60. letih se je začelo zadnje zlato obdobje rudnika, ko so bili tako poslovni kot proizvodni rezultati na zavidljivi ravni. Cene živega srebra na newyorški borzi so bile visoke, leta 1965 je celo padel rekord. Sredi sedemdesetih let pa se pojavi kriza na trgu živega srebra. Živo srebro, ki se je uporabljalo pri amalgamiranju, v medicini, vojni industriji, elektroindustriji, industriji jodaklora in barv ter seveda v znanosti, so počasi začeli nadomeščati z okolju in človeku bolj prijaznimi materiali. Ko je rudnik leta 1977 začasno ustavil proizvodnjo, je bil to velik šok tako za ljudi, ki so z rudnikom živeli ter v njem delali, kot tudi za samo Občino Idrija. Ker se cene živega srebra niso dvignile, so leta 1988 stekla vsa dela, ki so bila potrebna za stalno zaprtje rudnika.

V Idriji se je v skoraj 500 letih delovanja rudnika izkopalo preko 700 kilometrov rovov. Tu so pridobili kar 13 % dosedanje svetovne proizvodnje živega srebra oziroma 107.000 ton živega srebra. Idrija je tako drugi največji rudnik živega srebra na svetu, takoj za španskim Almadenom, kjer so pridobili 45 % svetovne proizvodnje živega srebra.