Rotary klub Idrija

Upravni odbor kluba za rotarijsko leto 2021/2022

V sredo, 27.1.2021, so člani Rotary kluba Idrija na volilni skupščini izvolili upravni odbor za rotarijsko leto 2021/2022 v naslednji sestavi:

Milan Koželj - predsednik kluba

Veljko Janjić - podpredsednik in prihodnji predsednik

Matej Obid - bivši predsednik

Miro Božič - tajnik

Lojze Rejc - zakladnik

Darko Rebec - klubski mojster

Iztok Seljak - strateški razvoj in PR

Sedanji UO in vsi člani čestitamo novoizvoljenemu upravnemu odboru in mu v prihajajočem rotarijskem letu želimo veliko uspehov!

Salamiada 2021

V sredo, 30. junija 2021, sta se predstavnika idrijskih rotarijcev Matej Obid in Milan Koželj mudila na 19. tradicionalnem rotarijskem dobrodelnem srečanju "salamijada" na Zemonu v Ajdovščini. Okrog deset slovenskih klubov, katerih predstavniki so se prireditve udeležili, je prispevalo nad 40 doma izdelanih salam, ki so jih organizatorji nato ustvarjalno dobrodelno (vstopnina, tekmovanje, licitacija, srečelov ...) plasirali ob prijetnem kulturnem druženju v izjemnem ambientu starodavnih fresk. Čeprav ob tem ne gre za strokovno kulinarično evalvacijo doniranih izdelkov, nas je na prireditvi prijazno pozdravil tudi lastnik domačega lokala, rekorder Michelinovih zvezdic, Tomaž Kavčič. Ajdovski kolegi so prireditev izkoristili tudi za svečni sprejem treh novih članov. Letošnji dobrodelni izkupiček pa gre Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana.

20210630 190619

 Na sliki z leve proti desni: Loredana Matkovič, predsednica RC Koper, Milan Koželj, predsednik RC Idrija, in Bojana Škabar, v.d. ravnateljice Osnovne šole Sežana

Gospodarstvo

Še pred drugo svetovno vojno je bila Idrija izrazito rudarsko mesto. Rudnik je bilo najpomembnejše podjetje v dolini in vse druge dejavnosti so bolj ali manj služile rudniku ter rudarskim družinam. Ženske se načeloma niso zaposlovale, skrbele so za dom in družino ter klekljale in na ta način prispevale v družinsko blagajno. Ker Idrija leži sredi gozdov in ker je bila skrb za gozdove vedno pomembna tudi za rudnik, je v mestu uspešno delovalo državno gozdarsko podjetje. Drugih proizvodnih obratov v Idriji in okolici ni bilo.

 

Prva leta po drugi svetovni vojni so bila namenjena obnovi. Po dokončani obnovi pa se je v Idriji, sicer dokaj pozno, pa vendar, le začela industrializacija. V 50. letih se je obrtno podjetje Mizarnica preoblikovalo v lesno industrijsko podjetje. Nastalo je nekaj novih gospodarskih organizacij, kot so npr. Simplex (kasnejši IMP), konfekcijski obrat podjetja Labod, Tovarna učil itd. Leta 1963 je bilo v Idriji ustanovljeno podjetje Kolektor. Ko je leta 1977 Rudnik živega srebra Idrija prenehal z delom, je bilo v Idriji že kar nekaj obratov, ki so bili dovolj razviti, da so lahko sprejeli odvečno delovno silo, ki se je nenadoma pojavila na idrijskem trgu dela. Danes med največja podjetja v idrijski občini spadata Kolektor in Hidria. Zaradi močne industrije se lahko občina Idrija pohvali z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, leta 2010 je bilo med aktivnimi prebivalci občine 5,7 % registriranih brezposelnih oseb.